Na tej strani so navedeni opisi izkušenj oseb, ki so na Intenzivu Razsvetljenja pri nas in v tujini doživeli stanje enosti Samadhi oz. Satori.
“Našla sem višji smisel življenja. Ker sem doživela trenutek razsvetljenja, zdaj vem, da to ni samo nekaj, kar piše v knjigah. Ko doživiš Resnico, ne moreš več bežati, ker te vedno bolj privlači.
Na Intenzivu so mi všeč tudi pristni odnosi z ljudmi, ki jih prej sploh nisem poznala.
Intenziv mi je odprl vrata na duhovno pot.”
– T. G., udelećenmka IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~
“Nikoli si nisem drznil verjeti, da se Satori lahko doseže v treh dneh. čudim se nad globino vpliva in razsežnostjo, ki ga ta prinaša. O Zenu sem bral in razmišljal deset let, se s to filozofijo zares mučil, a šele sedaj lahko vidim, brez kakršnega koli dvoma, sámo bistvo Zena…”
– John Crook, doktor znanosti.
~~~~~~~~~~~~~
“…To je bil moj prvi intenziv in sem prišel brez (zavestnih) pričakovanj o njem. Že od večera prvega dne sem doživljal neko posebno stanje in sem čutil, da sem blizu neposrednemu doživetju sebe, a se mi je ves čas izmikalo. Okoli pete popoldne zadnji dan se mi je pri delu v diadah zgodil “preklop” in sem izkusil dokončno Resnico kdo sem jaz.
V samem načinu življenja sedaj se mi ni nič bistvenega spremenilo navzven, navznoter pa ogromno. Opazil sem, med drugim, da se skorajda nič več ne zapletam v čustvene drame, če pa že, zelo kratkotrajno. V življenju mi je postalo bistveno, kar me vodi k sebi in v boljše življenje
in prazno, kar me od sebe oddaljuje….”
– M., udeleženec IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~
“Čeprav Intenziv Samospoznaje temelji na Zen tradiciji, ga sam doživljam skozi Krščansko srce. Prepričan sem, da sem prvič v svojem življenju zares odkril besede Sv. Pavla: “Živim, vendar ne jaz, ampak Kristus živi v meni.” Ta preblisk, ki je trajal le trenutek, je bil vame prihajajoči Sveti Duh…”
– V. K., Krščanski duhovnik
~~~~~~~~~~~~~
Mir. Tišina. Zaprte oči. V sobi se prepletajo glasovi udeležencev Intenziva. V diadi poleg njega nekdo govori o odgovornosti. Rahlo se nasmehne, odpre oči, iz katerih dobesedno lije Božja prisotnost in popolnoma prepričljivo a preprosto reče: “JAZ sem odgovoren za vse.”
– udeleženec Intenziva v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~
“Intenzivi Samospoznaje so mi omogočili izkušnjo bistva moje identitete. Metoda komunikacije med dvema posameznikoma, ki jo je razvil Charles B. za izkušnjo bistva, je najboljša od vseh, kar jih poznam. ”
– Arnie Frieman, doktor znanosti
~~~~~~~~~~~~~
„Po licih tečejo debele solze. Iz sebe poskušam izdaviti nepopisne občutke brezmejne ljubezni, popolne izpolnjenosti in globoke sreče.
“Kaj je drugi?”, me vpraša partnerka.
Odgovorim ji:
“Ti, Bog in jaz smo (kvalitativno) Eno.”
– udeleženec Intenziva v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~~~~~~
“Doživetja na intenzivu so pri meni presegla vsa pričakovanja. Zato se ti res iskreno zahvaljujem za odlično vodenje intenziva in za pomoč pri doživetju res močne izkušnje absolutne Resnice. Vsa navodila, informacije, zgodbice itd., si posredoval ravno ob pravem času in meni so bila v veliko pomoč pri doživetju izkušnje. Tako da je moja ocena za vodenje čista desetka.
Urnik mi je bil čisto v redu, nekoliko odveč mi je bila vsak dan le zadnja diada – sam bi jo recimo zamenjal s predavanjem in pogovori na to temo. Vsebina predavanj, tehnika in delo v diadah mi je bilo ok, brez pripomb. Tudi hrana mi je bila dobra.
Izkušnje na intenzivu so mi dale res ogromno, najbolj navdušen pa sem nad tem, da sem Kreatorja ali Absolutnega med izkušnjo zaznal kot bitje in ne zgolj kot dokončno Resnico. Pravzaprav sem med izkušnjo Absolut zaznal kot Eno z mano, drugimi in sploh z vsem kar Je. V preteklosti sem si namreč Absolutno predstavljal bolj neosebno, kot 100% inteligenco brez čustev ali kot vseobsegajočo energijo.
Sicer pa si bom odslej prizadeval svoje življenje živeti tako, kot je priporočeno v članku. Tako sem si ga zamislil že prej, še preden sem članek prebral. In sicer:
• Zaživel bom svoje življenje bolj v skladu z absolutno Resnico, z zavedanjem, da delujem kot Njegova kreacija, skozi katero se Absolutni izraža,
• Mislim, da ne bom več delal iz muhe slona ter bom posledično bolj notranje miren, srečen in zadovoljen,
• Ne bom se zadovoljil s spominom na izkušnje na Intenzivu, temveč bom skušal to novo zavedanje absolutne Resnice še poglobiti,
• Novo zavedanje bom skušal čimbolj integrirati v vsakdanje življenje in skušal izboljšati kvaliteto svojega življenja na vseh področjih,
Če povzamem – v prihodnje bom s pomočjo izkušenj doživetja absolutne Resnice in s predanostjo deloval tako, da bom živel življenje v vsej polnosti.
Še enkrat hvala in lep pozdrav
– E., udeleženka IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~
Za obisk Intenziva sem se odločila iz enega samega razloga – najti Sebe, spoznati, doživeti kaj Jaz zares sem in iz tega doumeti kaj sploh želim. To je bil moj »načrt«, saj sem bila v življenju v obdobju sprememb na katere sem se odzivala z neodločnostjo in zmedo (predvsem zaradi strahu pred spremembami), dobila pa sem neizmerno več.
Če sedaj pogledam nazaj se mi zdi, kot da bi si lačna želela dobiti krompir, dobila pa sem dragulje, katerih si sploh želeti ne bi znala. Tehnika je tako prodorna, da mi je že prvi večer naplavila v zavest največjo travmo tega življenja, naslednje jutro pa me je zadela »Resnica«.
Doživela sem Sebe kot Vse kar Je in se začela prepoznavati v vsaki travni bilki, v vsaki smreki, v vsakem izmed udeležencev in se obenem zavedati, da sem Jaz vse To. Ob tem sem čutila neizmerno radost, srečo, svobodo in izpolnjenost, katero sem z začetka lahko izražala le skozi solze. Biti Vse z Vsem je nekaj, kar se skoraj ne da opisati z besedami iz običanjega jezika. Po tej izkušnji sem spoznala, kako sama sebe oviram pri svojih ciljih in željah ob tem, ko te želje sploh imam kot nekaj izven mene. Vse je že v meni. Vse sem Jaz in Jaz sem Vse. V drugi izkušnji, sem doživela, da so vse to tudi vsi drugi in se zavedala neizmernega potenicala v vsakemu izmed nas. Kot bi se odprla na vseh in jih spustila v svoje srce ter se obenem zavedala, da je to srce eno in isto.
Skozi dni, ki so še ostali sem se preko tehnike poglabljala vase in odpirala na še globjo resnico o tem, kaj sem jaz. Vse okrog mene sem začela zaznavati kot iluzijo, kot neobstojno samo na sebi. Spominjam se, da se na sprehodu zaznavala, da sem na otočku, ki plava v gosti črnini. Vse okrog je prazna črnina, le v daljavi spet nov otoček nekoliko višje… V nadaljevanju sem spoznala, da je tudi to iluzija. Bolj kot sem je odpirala na to, kaj sem Jaz v dokončnem smislu, bolj se je pred mano vse rušilo, kot opeke ki zgolj padajo in padajo. Na koncu sem se začela rušiti na enak tudi sama, moja fizična prisotnost se je rušila in ta faza je bila najdaljša, saj je, zaradi strahu pred dejanskim izginotjem, pred fizično smrtjo, nisem hotela spustiti. Sama sem se rušila, obenem pa se je pred mano odpiralo obzorje svetlobe, ki se je dvigalo in dvigalo, a se ni zares odprlo. Bilo je pred mano, mene pa ni bilo tam. S tem sem se borila cel popoldan, pa nisem prišla »čez«. Brez pomoči Učitelja, verjento takrat tudi ne bi prišla, tako pa sem se po njegovem priporočilu naslednje jutro zgolj predala. Svetloba pred mano se je do konca dvignila in v njej sem bila tudi jaz, povsem brez oblike, a sem Bila. Doživela sem, da je Vse Nič! Da je v izorni obliki vse Nič in da je ta Nič poln vsega. In samo to Je, tudi Jaz sem samo To – Nič in Vse obenem. Ob tem doživetju sem se jokala in smejala obenem. Še vsaj 10 minut nisem zmogla izustiti nobene besede, preprosto je nisem mogla izgovoriti- namesto besed so takoj prišle solze ali smeh. Kot bi se mi sesul in sestavil vsakdanji svet obenem in v trenutku. Zatem so se mi vsakdanji problemi zdeli smešni in brezpredmetni, prav tako vse, kar vsakdanjega počnemo, da bi bili srečni- iščemo srečo, a te sploh ni, saj smo Mi ta Sreča. Zavedala sem se neizmerne moči, katero imam, a je v bistvu sploh ne uporabljam. Spoznala sem, da do sedaj sploh nisem živela in da imam vse, kar želim, že v sebi. V vsakdanjem življenju sem zatem naredila precej sprememb in lagala bi, če bi rekla, da mi je to zavedanje ostalo v zavesti prisotno vseskozi, sem pa vedno prišla z njim v stik v najhujših trenutkih in se s pomočjo tega ponovno dvignila.
Nikoli več ni bilo povsem isto, tudi ko sem se utapljala v žalosti ali bolečini, sem prej ali slej prišla v stik s tem, da imam vse kar potrebujem v sebi in da sem sama vsa moč, ki jo potrebujem za dosego vsega, kar želim. In vsi mi imamo.”
– A.G., udeleženka IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~~
“Bil je to moj tretji Intenziv razsvetljenja. Delal sem na kaonu “Kaj je drugi?” Po dnevu in pol odpiranja proti drugim (drugemu) in praznjenja zavesti s pomočjo komunikacije in razumevanja, sem jasno zaznaval napredek: moje misli so bile vse bolj jasne in kljub utrujenemu fizičnemu telesu me je kar vleklo naprej.
Intuitivno sem zaznaval Resnico in to mi je bilo v veliko pomoč.
Nato se je na meditativnem sprehodu zgodilo. Stal sem tam na travi in opazil neko žuželko, ki je oddajala zvoke. Odprl sem se še enkrat proti vsemu, kar jaz (kot ego) nisem in… obstal. Svet okoli mene se je “podrl” in postal popolnoma prozoren. Prevzel “me” je val kristalno jasnega védenja, da jaz, kot ločena entiteta sploh ne obstajam, da je lažni ego (ahankara) izmišljotina in sam po sebi popolnoma neobstojen.
Z vsem srcem sem dojemal kaj poje tista žuželka. Isto pesem sem doživljal v “svojem” srcu. Tej pesmi je ime Ljubezen. In ta Ljubezen je bila (iz tega stanja zavesti) nekaj tako samoumevnega in jasnega, da so me preplavile debele solze. Poznal sem vzrok teh solza: vsaka posamezna solza je hotela odtehtati zamujene trenutke, ki jih je nosilec te zavesti preživel v nevednosti, nezaveden vseprežemajoče Ljubezni, kar drugi, globoko v svojih bitjih zares so. Ramana Maharshi je govoril, da so solze edina tekočina, ki lahko izperejo določene nečistoče in srce edino mesto, v kateri se to lahko zgodi.
To sem v naslednjih nekaj urah izkušal tudi sam. Samo sedel sem tam in ves objokan poskušal izraziti neskončno Ljubezen, katero sem neprestano doživljal in zaznaval povsod. Kakorkoli sem poskušal artikulirati To, kar sem doživljal, mi to ni uspelo.
Solze so pa tekle in tekle. Po nekaj urah se je moje zavedanje Resnice stabiliziralo in nekako mi je uspelo izdaviti nekaj kratkih stavkov.
No, izražanje se je spet pokazalo kot zelo pomemben pripomoček pri prizemljevanju Neposredne izkušnje Resnice oz. samadhija in čez nekaj ur sem poln žara jasno in glasno izražal, kar sem doživljal.
Spomnim se še enega dogodka iz tega Intenziva. Izkušnjo Enosti sem že dodobra prizemljil in Se jasno prezentiral. Tako sem zaprl oči in se potopil v Tišino, ki je vladala v Meni oz. bila Jaz. Ko sem odprl oči in se zagledal v spodnji del fizičnega telesa, noge, sem vedel, da je popolnoma vseeno, kakšne noge imam: lahko bi to bile račje, zajčje ali levje – to je le periferija Resničnega Jaza, ki je onstran teh materialnih prekrival in vedno in za vselej popolnoma enak – povsod. (To je neosebni aspekt Boga v Vedski književnosti poimenovan Brahman.)
Od takrat naprej so zame modrosti o Enosti vsega bivanja in življenja izgubile intelektualni naboj in postale spoznana Resničnost.”
– E., udeleženec IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~~
…“Tretjega dne sem se v času sprehoda hotel umiti v potočku blizu koče, z dlanmi sem zajel vodo in jo približal obrazu, ko me je sredi kretnje celega pretresla RESNICA. Začel sem se smejati, najprej počasi, potem pa vse močneje in manj kontrolirano. Vsedel sem se na klop pred kočo in vprašanje “kdo sem jaz”, na katerem sem delal brez premora dva dni in pol, je izgubilo vsakršno pomembnost, smisel, logiko, postalo je nekakšen ogromen paradoks.
Sedaj se je vse odvijalo spontano, brez trohice prisiljenosti. Smejal sem se s celim svojim bitjem, razposajen kot otrok, ki ne pozna prave mere. Metalo me je v zrak, grabil sem se za trebuh in solze sreče so mi tekle po obrazu. Vzklikal sem: “jaz, jaz, jaz, jaz sem jaz…”
Kadarkoli sem pomislil na koan “kdo sem jaz”, se mi je zazdelo, da se bom razpočil kot balon. Ni mi bilo važno, kakšen sem, že sam moj obstoj je bil zadosten razlog za srečo… Bil sem ta isti, kateri že od vekomaj sem, vendar pa sem se sedaj v popolnosti zavedal, da sem jaz-jaz, da jaz sem, da jaz obstajam, da jaz gledam…
…teden dni po intenzivu opažam, da se je moj odnos do absolutne resnice v temelju spremenil. Prvič v življenju mi je jasno, da je dokončna resnica neopisljiva, neizgovorljiva, a vendar dosegljiva. Sedaj vem, da dokončna resnica ni koncept ter jo lahko spoznaš šele, ko odvržeš vsakršne koncepte in identifikacije.
Po razsvetljenju sem si na roko napisal misel, da je ne bi kasneje pozabil: “Absolutna resnica je vse, o čemer ne moremo reči ničesar.” Besede so se izbrisale z roke, vendar pa so mi ostale v srcu kot svetloba in kažipot…”
– Sašo, udeleženec IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~~
“Na intenziv razsvetljenja sem prišla z namero, da se popolnoma predam delu na sebi. Prvi dan je šlo bolj trdo, imela sem občutek, da se moram zelo, zelo truditi. Drugi dan sem še bolj zaorala, usmerila vso energijo v tehniko; delala sem, ko sem se sprehajala, ko sem šla spat, skratka, postala sem tehnika sama…
…In glej ga splenta, zgodilo se je, počilo je, se razletelo, eksplozija, vse se je zgodilo v hipu in tako intenzivno, da tega nikoli ne bom pozabila. Mislila sem, da so vsi prisotni slišali ta pok in krik, ki je potrjeval videno, ki je bil sam silni “jaz”. Zažarela sem v radosti in veselju. Smeh je zaobjel vse moje bitje, vse v meni je drgetalo in se smejalo v radosti bivanja. Zgodilo se je zlitje, spoj v eni točki, izkušnja, da je vse eno; ta izkušnja je presegla vse, kar sem si prej sploh lahko zamislila.
Tega notranjega doživetja mi nihče na tem svetu ne more dati niti odvzeti. To je in bo za večno moja izkušnja, ki sem jo dosegla skozi predajo tega, kar sem. Vse sem Jaz. In resnično, karkoli rečem, da sem Jaz, to nisem Jaz…”
– Antoneta, udeleženka IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~~
Okoli nje vlada mir in globoka svežina. Enostavno sedi tam in skozi reko solz se včasih malce nasmehne.
“Jaz sem večna in nesmrtna.”
Partner jo pisano gleda in vpraša:”Od kje pa si?”
“Iz enega utripa srca…”
– udeleženka IR v Sloveniji
~~~~~~~~~~~~~~
“Lažni ego je iluzija, sploh ne obstaja. In to, kar sem jaz, je Neskončno in Večno. Nobene razlike ni med mano in tabo. Tudi tvoj lažni ego ne obstaja, vse to je le iluzija. Jaz Sem.”
– B. R., udeleženec IR v Sloveniji